Recenzija: O prijaznosti – zakaj je prijaznost bolj radikalna, kot si mislimo
#prijaznost #ozavescanje #dusevnazdravje #empatija #odnosi #druzba #notranjirazvoj #zavest #psihologija #osebnarast #ravnovesje #ranljivost #razumevanje #cloveskost #sočutje #resnica #refleksija #mindset #wellbeing #humanity
V času, ko javni diskurz vse bolj zaznamujejo polarizacija, tekmovalnost in individualizem, knjiga O prijaznosti (On Kindness) avtorjev Adama Phillipsa in Barbare Taylor deluje skoraj subverzivno.
Ne zato, ker bi zagovarjala nekaj novega – temveč zato, ker prijaznost postavlja v središče razprave kot nekaj, kar smo kot družba sistematično potisnili na rob.
Prijaznost, trdita avtorja, ni samoumevna.
In zagotovo ni šibkost.
Prijaznost kot izgubljena vrednota
Phillips in Taylor izhajata iz preproste, a neprijetne ugotovitve: v sodobni kulturi je prijaznost pogosto razumljena kot nekaj naivnega, nepomembnega ali celo odvečnega.
V svetu, kjer prevladujejo:
uspeh,
produktivnost,
moč,
se prijaznost redko pojavi kot vrednota, ki bi imela resnično težo.
Namesto tega se pojavlja kot:
vljudnost brez globine,
družbeni “dodatek”,
ali celo kot maska.
Knjiga zato postavlja ključno vprašanje:
👉 zakaj smo prijaznost zreducirali na nekaj tako površinskega?
Prijaznost ni naravna – je odnos
Ena izmed osrednjih tez knjige je, da prijaznost ni avtomatična lastnost človeka.
Ni nekaj, kar “imamo” ali “nimamo”.
Je nekaj, kar se razvije – ali pa tudi ne.
Avtorja poudarjata, da je prijaznost tesno povezana s:
sposobnostjo empatije,
razumevanjem drugih,
in pripravljenostjo, da priznamo lastno ranljivost.
To pomeni, da prijaznost ni vedno lahka izbira.
Včasih je celo zelo zahtevna.
Vloga zgodnjih odnosov
Phillips in Taylor velik del razprave posvetita otroštvu.
Po njunem mnenju se sposobnost za prijaznost oblikuje že zelo zgodaj – v odnosih s:
starši,
skrbniki,
in okoljem, v katerem odraščamo.
Če otrok ne izkusi:
varnosti,
sprejetosti,
čustvene stabilnosti,
lahko razvije obrambne mehanizme, ki otežujejo kasnejšo empatijo.
S tem avtorja nakažeta pomembno povezavo:
👉 prijaznost ni le osebna izbira, temveč tudi rezultat socialnih in psiholoških pogojev.
Družba, ki ne nagrajuje prijaznosti
Knjiga se ne ustavi pri posamezniku.
Razširi pogled na družbo kot celoto.
Avtorja opozarjata, da sodobni sistemi pogosto:
ne nagrajujejo prijaznosti,
ampak spodbujajo tekmovanje,
individualizem,
in distanco.
V takem okolju prijaznost ni le zapostavljena – lahko postane celo tveganje.
Zakaj?
Ker pomeni odprtost.
Ker pomeni ranljivost.
Ker pomeni, da se izpostaviš.
Prijaznost in sebičnost nista nasprotji
Ena bolj zanimivih idej v knjigi je, da prijaznost ni nujno v nasprotju s skrbjo zase.
Nasprotno – lahko sta globoko povezani.
Avtorja predlagata, da prava prijaznost:
ne pomeni žrtvovanja do izčrpanosti,
temveč vključuje tudi razumevanje lastnih potreb.
To razbije pogosto predstavo, da mora biti prijazen človek vedno na voljo drugim.
Namesto tega ponujata bolj kompleksno sliko:
👉 prijaznost kot ravnotežje med odnosom do sebe in do drugih.
Zakaj nas prijaznost vznemirja
Morda najbolj zanimiv del knjige je razmislek o tem, zakaj prijaznost včasih sproža nelagodje.
Namesto da bi jo vedno sprejeli, jo lahko:
podcenjujemo,
zavračamo,
ali celo sumničimo.
Slednje kaže, da prijaznost ni samo moralna kategorija,
temveč tudi psihološka.
Povezana je z našimi:
izkušnjami,
strahovi,
in sposobnostjo zaupanja.
Moč knjige: subtilnost in globina
Za razliko od bolj direktnih ali aktivističnih del, kot je Brez glasu nič več, je O prijaznosti veliko bolj tiha knjiga.
Ne kriči.
Ne obtožuje.
Ampak vztrajno odpira vprašanja, ki jih pogosto spregledamo.
Njena moč je v:
refleksiji,
psihološki globini,
in sposobnosti, da preprosto temo predstavi kot kompleksno.
Omejitve: abstraktnost in tempo
Za nekatere bralce bo knjiga morda:
preveč abstraktna,
manj konkretna,
počasna v tempu.
Ne ponuja hitrih rešitev ali jasnih navodil.
To ni priročnik.
Je razmislek.
In to zahteva potrpežljivost.
Zaključek: prijaznost kot radikalna izbira
O prijaznosti nas ne uči, kako biti prijazen.
Nas sili, da se vprašamo:
👉 zakaj to sploh ni samoumevno?
V svetu, kjer so odnosi pogosto prežeti z nadzorom, strahom in distanco,
prijaznost postane nekaj več kot le lepa gesta.
Postane odločitev.
In morda – v določenih kontekstih – celo dejanje upora.
---
Psihično nasilje ne pušča modric.
Pusti pa ljudi, ki ne zaupajo več sami sebi.
Podpiši.
Ker tišina ščiti nasilje.
👉 Podpiši peticijo.
Ker brez glasu ni spremembe.
🔗https://www.peticija.online/za_priznanje_in_sistemsko_obravnavo_psihinega_nasilja_v_sloveniji
---
Vsebina strani je namenjena ozaveščanju, refleksiji in odprtemu dialogu o osebnem in družbenem razvoju. Platforma ne promovira ideologij, religij ali izključujočih pogledov, temveč spodbuja zrelo, odgovorno in sočutno družbo.
---
Če vam tovrstne vsebine pridejo v življenju prav ali pa bi radi zgolj podprli to ustvarjalno delo v slovenščini, lahko Katarini Novak častite e-kavo/karamel kapučino z alpsko smetano TUKAJ: https://buymeacoffee.com/resnicekatarinenovak109/extras
Za organizacije, ki želijo te kompetence razvijati v praksi, so na voljo tudi delavnice in izobraževalni programi, predstavljeni TUKAJ.
Future-Ready Skills – Kompetence za prihodnost dela, zdaj na voljo na Amazonu (angl.).*V okviru Global Guidance Mentor.