🎒 KAJ VSE NOSIM V SVOJEM NAHRBTNIKU NA CAMINO?
Ko poveš, da greš na Camino in boš prehodila približno 1200 km, je prvo vprašanje običajno: »Kaj pa sploh neseš s sabo?«
No, zanimivo je, da za takšen dopust pravzaprav ne potrebuješ veliko stvari. Kar je precej drugače kot takrat, ko greš za deset dni v kakšno eksotično deželo in spakiraš oblačila za cel ameriški kovček. Saj veš: dnevna toaleta, večerna toaleta, oblačila za vsak primer, oblačila za primer, da se prvi primer ne obnese, pa še nekaj kosov, ker nikoli ne veš, kaj ti bo prišlo prav. Kovček ima 20 kg, ti pa ga vlečeš za sabo, kot da se seliš na drug kontinent.
Jaz grem na dopust za dober mesec, moj nahrbtnik pa tehta pičlih 5,6 kg.
Seveda bi rada prišla pod pet kilogramov, ampak očitno ima tudi moja želja po svobodi določene omejitve. Predvsem takrat, ko se temperature spustijo in moraš izbirati med dodatno majico in podhladitvijo. 😂
Moja potujoča hiška torej vsebuje naslednje:
📱 ELEKTRONIKA IN DRUGA ČUDESA
🚁 Dron – ker če že hodim 1200 km, mora nekdo vse skupaj dokumentirati tudi iz zraka. Moje noge bodo trpele, posnetki pa bodo spektakularni. Če že trpim, naj bo vsaj produkcija na nivoju National Geographica.
🔦 Ročna svetilka – za vsak primer, če se znajdem v temi. Dobesedno ali metaforično. Eden od mojih načrtov je namreč, da še enkrat prehodim pot od Santiaga do Finisterre v enem samem dnevu. Pri tem se temi žal ne morem izogniti. Sonce se namreč ne bo prilagodilo mojemu urniku samo zato, ker sem se jaz odločila, da bom prehodila 120 kilometrov.
🔋 2 powerbanka – ker nikoli ne veš, kdaj bo elektrika v Španiji izginila za naslednjih 14 dni. Telefon, ura, dron … vse to potrebuje energijo. Očitno bom poleg svojih nog na Camino peljala še manjšo elektrarno.
🔌 3 kabli – enega bom uporabljala, drugega iskala, tretjega pa verjetno izgubila. To je približno tako kot pri nogavicah v pralnem stroju, samo da bom tokrat krivca iskala po španskih albergujih.
🎧 Slušalke – da lahko med hojo poslušam glasbo in ignoriram svoje notranje vprašanje: »A res nisva mogli letos izbrati kakšnega dopusta na plaži?« Včasih je namreč treba utišati lastno pamet, preden ti začne predlagati razumnejše življenjske odločitve.
🔪 Žepni nož – ker človek nikoli ne ve, kdaj bo moral rezati kruh, sir ali kakšno neumno življenjsko odločitev.
Pa tudi zato, ker sem v svojih 45 letih ugotovila, da je svet poln psihopatov in da previdnost ni nikoli odveč. Na enem od prejšnjih Caminov sem imela precej grozljivo izkušnjo, o kateri sem pisala v zapisu Camino del Norte 2023. Po tisti izkušnji naivnost ni več ravno moja najljubša življenjska strategija.
Torej: bolje imeti in ne potrebovati kot potrebovati in ugotoviti, da si s seboj vzela samo zobno ščetko in optimizem.
»Kill or be killed« je sicer precej dramatičen življenjski moto za nekoga, ki večino časa išče školjke Camino in prenočišča, ampak hej, nikoli ne veš. 😏
🩹 HIGIENA, LEKARNA IN PREŽIVETJE
🪥 Zobna ščetka in kolodont – ker 1200 km lahko prehodim, ampak zanemariti ustno higieno bi bilo vendarle preveč avantgardno. Utrujene noge so eno, zadah, ki bi lahko ustavil romarsko skupino, pa nekaj povsem drugega.
💇♀️ Krtača za lase – ker tudi po 30 kilometrih hoje obstajajo določene meje dostojanstva. Čeprav jih bo veter verjetno prestopil že pred zajtrkom. V mesto je vendarle treba vkorakati s stilom, narediti selfi in svetu dokazati, da sem še vedno človek, ne pa pobegla statistka iz dokumentarca o preživetju v divjini. 😂
✂️ Škarjice za nohte – da se ne spremenim v gozdno bitje, še preden pridem do cilja. Camino je sicer pot osebne rasti, ampak ni treba, da se to pozna čisto na vseh delih telesa.
🪡 Šivanka za žulje – ker očitno svojim stopalom ne zaupam dovolj, da bi jih preprosto pustila pri miru. Glede na moje sposobnosti organizacije obstaja tudi precejšnja možnost, da jo bom izgubila že na poti do letališča. V tem primeru bom morala žulje zdraviti z močjo pozitivnega mišljenja. Ali pa z jokom. Odvisno od velikosti žulja. 😂
🩹 Obliži – za vsak slučaj, če bi telo vložilo uradno pritožbo zaradi nečloveških delovnih pogojev. Glede na to, da ga nameravam vsak dan pošiljati na 30, 40 ali celo 50 kilometrov, se mi zdi, da ima kar nekaj razlogov za pritožbo.
💆♀️ Najboljša protibolečinska krema – moja osebna zavarovalna polica. Zavarovalnica sicer ne krije vseh kilometrov, ne zagotavlja novega kolena in ne prevzema odgovornosti za moje življenjske odločitve, ampak nekaj pa je.
💊 Magnezij – ker mišice rade izražajo svoje mnenje. Običajno ravno takrat, ko si po že prehojenih 40 kilometrih še osem kilometrov oddaljena od prenočišča. Takrat se začnejo pogajanja: jaz obljubim počitek, mišice zahtevajo odpoved Camina, noge pa grozijo s stavko.
🥤 Prah rdeče pese za energijo – ker očitno navadna kava in trma nista več dovolj. Zdaj potrebujem še pomoč rastlinskega sveta. Poleg tega kave na Caminu ne dobiš vedno takrat, ko si jo zaželiš. Včasih jo iščeš tako dolgo, da bi v tem času lahko prehodila še dodatnih pet kilometrov.
In ker je kava za marsikoga osnovna življenjska potreba, bi bilo neodgovorno zanašati se samo na špansko gostinsko infrastrukturo. 😂
🕶️ OPTIKA ZA VSE ŽIVLJENJSKE SITUACIJE
Dvoje sončnih očal in dvoje očal za vid na kratko.
Ja, prav ste prebrali. Štirje pari očal.
Ker ena očala so za normalne ljudi. Dvoje sončnih in dvoje za vid pa za nekoga, ki očitno načrtuje vse možne scenarije, razen tega, da bi kaj pustil doma.
Kaj pa, če ene izgubim? Kaj pa, če se ene polomijo? Kaj pa, če bo sonce sijalo ravno takrat, ko bom imela na sebi napačna očala?
Saj ne grem na sprehod do bližnje trgovine. Grem na 1200 kilometrov dolgo pot! Človek mora biti pripravljen na vse. 😂
👕 OBLAČILA ALI MINI GARDEROBA NA HRBTU?
Ker grem letos na Camino oktobra in ne julija, ko je Španija videti kot naravno ustvarjena pečica, sem se odločila, da bom pripravljena tudi na hladnejše vreme.
Očitno sem se letos odločila, da bom preizkusila vse letne čase v enem samem nahrbtniku.
Torej, v njem bodo:
👕 2 majici z dolgimi rokavi – ker nikoli ne veš, ali bo zjutraj jesen, čez dan pomlad, zvečer pa že november. Špansko vreme ima očitno svoj karakter in z mano ne namerava sodelovati pri načrtovanju garderobe.
🧥 1 hoodie – za trenutke, ko bom razmišljala o vseh svojih življenjskih odločitvah. Predvsem o tisti, zaradi katere bom ob šestih zjutraj stala na mrazu in se spraševala, zakaj nisem raje ostala doma pod odejo.
👚 3 kratke majice – ker tudi oktobra obstaja možnost, da me Španija preseneti z žgočim soncem. In ker se poznam: če bi vzela samo dolge rokave, bi seveda vsak dan sijalo sonce, če bi vzela samo kratke, pa bi snežilo. Tako pa imam vsaj možnost, da sem nezadovoljna v vseh vremenskih razmerah.
🩳 2 kratke hlače – da noge vsaj občasno zadihajo in dobijo malo barve. Če bom že toliko hodila, naj bo od tega vsaj kakšna estetska korist. Čeprav obstaja precejšnja verjetnost, da bom po mesecu dni bolj podobna zemljevidu žilnega sistema kot turističnemu katalogu.
👖 2 trenirki – za udobje, počitek in trenutke, ko bo moja edina športna aktivnost premikanje od postelje do stranišča. Tudi profesionalni športniki potrebujejo regeneracijo. Jaz bom očitno profesionalka v disciplini hoje in pritoževanja.
🖤 2 pajkice – da bom vsaj na videz delovala kot športnica, tudi ko bom v resnici samo utrujena ženska z nahrbtnikom, ki se pogaja sama s sabo, ali je naslednji kilometer res nujen.
🧥 Prehodna jakna – ker bom pot nadaljevala proti severu in ker še vedno sodim med tiste ljudi, ki bi raje umrli od vročine kot od podhladitve. No, mogoče sem malce dramatična, ampak raje bom jakno nosila na nahrbtniku kot pa ponoči drgetala in razmišljala o vseh življenjskih napakah, ki so me pripeljale do tega trenutka.
🧦 IN ZDAJ ZVEZDA PAKIRANJA: 11 PAROV NOGAVIC!
Enajst. Ne deset. Ne šest. Enajst.
Zakaj?
Ker jih ne bom prala. 😂
Moja strategija je preprosta:
➡️ obujem,
➡️ prehodim,
➡️ povoham,
➡️ ocenim stanje,
➡️ zavržem,
➡️ vzamem nove.
Pranje nogavic je namreč precenjeno opravilo. Življenje je prekratko, da bi ga zapravljala za pranje nogavic, ko bi lahko hodila po Španiji in se spraševala, zakaj me bolijo stopala.
Poleg tega bom tako vsakih nekaj dni zmanjšala težo nahrbtnika.
To ni potratnost. To je strateško upravljanje telesne obremenitve. 😎
Če bo šlo vse po načrtih, bom proti koncu Camina hodila skoraj prazna. Seveda obstaja možnost, da bom do takrat že porabila ves denar za nove nogavice, ampak podrobnosti so za računovodstvo. Jaz sem tu zaradi duhovne rasti.
😴 SPALNA OPREMA IN TUŠIRANJE
🛌 Spalna vreča – ker je po 40–50 kilometrih hoje človeku popolnoma vseeno, ali spi v hotelu s petimi zvezdicami ali na postelji, ki je tam še iz časa Berlinskega zidu. Glavno je, da je vodoravno.
Vzmetnica je lahko stara, postelja lahko škripa, soba je lahko polna smrčečih romarjev, ki tekmujejo v disciplini nočnega žaganja lesa – ko zaprem oči, je vse v redu. No, skoraj vse. Če kdo smrči v tonaliteti letalskega motorja, tudi spalna vreča ne pomaga več.
🧖♀️ Brisača – majhna, lahka in nepogrešljiva. Človek mora biti pripravljen na vse, tudi na možnost, da se bo moral po tuširanju obrisati sam. Šokantno, vem.
🩴 Japanke za pod tuš – tukaj ni debate. Po 1200 kilometrih hoje sem pripravljena marsikaj sprejeti, ampak glivice pa naj ostanejo v Španiji. 😂
Če sem že pripravljena prehoditi pol države, ni nobene potrebe, da si za spomin domov prinesem še dodatne prebivalce na stopalih.
🎒 IN KONČNI OBRAČUN
Elektronika, mini lekarna, kozmetični salon, štirje pari očal, garderoba za različne vremenske katastrofe, spalna oprema in zaloga nogavic za manjši nogometni klub.
Vse to skupaj tehta 5,6 kg.
Moj cilj je bil priti pod pet kilogramov, ampak sem se morala očitno sprijazniti z dejstvom, da minimalizem deluje odlično – dokler ne začneš dodajati stvari, ki jih mogoče potrebuješ.
Lahko bi še kaj pustila doma, ampak nočem trpeti zaradi mraza. Prav tako nočem hoditi brez očal, brez svetilke, brez energije, brez čistih nogavic in brez možnosti, da si po 40 kilometrih naredim spektakularen posnetek z dronom.
Skratka, moj nahrbtnik tehta 5,6 kg, jaz pa imam občutek, da sem v njem poskušala zapakirati celotno civilizacijo. 😂
Ampak saj veste, kako pravijo: na Camino ne vzameš s seboj samo tistega, kar potrebuješ, ampak tudi tisto, brez česar misliš, da ne boš preživela.
In potem na poti ugotoviš, da bi polovico stvari lahko pustila doma, a jih zdaj pač nosiš s sabo. Kilometer za kilometrom. Z veliko ljubezni. In nekaj kletvicami.
Buen Camino! 🥾❤️🎒
