Listi v moji levi roki so nežno šelesteli, ko sem se živčno tresla med zadnjim ponavljanjem snovi, tik pred izpitom. Gor in dol sem se sprehajala po nekoliko zatohli sobici, kar v kopalnem plašču in s kavo v desni roki. Ob že stotem pogledu na barvno označene besede, povedi na zapiskih, me je prijela dodatna nervoza, utrujenost od učenja pa mi je preprečila, da bi si zapomnila ravnokar prebrane informacije, enostavno jih nisem zmogla ponoviti. Ustavila sem se in ozrla skozi okno. Oh, sonček. Zaželela sem si sprehoda - četudi je pri meni želja po premikanju bolj redkost kot pravilo. Namesto sprehoda po sončku, sem se odpravila do prenosnika. Odstranila sem polnilec, preverila baterijo in prenosnik prestavila na majhno mizico v sobi. Čez slabe pol ure me je čakal izpit na daljavo.
Nadaljevanje lahko prebereš tukaj!
